Prebavne težave na počitnicah
Brezskrbno uživanje dopusta pomeni tudi izogibanje zdravstvenim težavam, ki nam lahko zagrenijo počitniške dni. Prebavne težave so ene izmed najpogostejših zdravstvenih težav, ki pestijo popotnike. Najpogostejša nalezljiva bolezen med popotniki, še posebej med tistimi, ki potujejo v nerazvite dežele, je (potovalna) driska. Pogosto pa samo spremembo okolja in prehranjevalnih navad spremlja tudi zaprtje, pojavijo pa se lahko tudi želodčne težave.
Potovalna driska
Okužba je najpogosteje posledica uživanja kontaminirane hrane in vode, prebavne težave pa se lahko pojavijo že nekaj ur po zaužitju ali šele v naslednjih dneh. Bolezen se pogosto začne nenadno z bolečinami v trebuhu, siljenjem na bruhanje in bruhanjem. Bolnik tudi do desetkrat na dan odvaja tekoče blato, lahko pa je pridružena tudi vročina.
Preprečevanje
Skrbno izberimo hrano in pijačo ter upoštevajmo splošne higienske ukrepe:
- hrana: vedno jejmo sveže pripravljeno hrano, ki je dobro pečena ali kuhana, uživajmo sadje in zelenjavo, ki ga lahko sami olupimo,
- voda: pijmo in umivajmo zobe z ustekleničeno ali prekuhano vodo, pijačam ne dodajajmo ledu,
- umivanje rok: redno umivajmo roke s čisto vodo in milom, kjer to ni mogoče, uporabimo higienske ali alkoholne robčke.
Zdravljenje
Zdravljenje črevesnih nalezljivih obolenj je odvisno od vrste povzročitelja in težav obolelega. V vseh primerih pa je izjemno pomembno nadomeščati izgubljeno tekočino in soli. V ta namen je v svoji potovalni lekarni priporočljivo imeti rehidracijsko sol, ki jo raztopimo v neoporečni vodi, nato pa počasi pijemo. S tem nadomestimo izgubljene elektrolite, glukozo in tekočino pri izsušenih bolnikih. Rehidracija je še zlasti pomembna pri majhnih otrocih, nosečnicah in starejših. Pri driski, ki je posledica zastrupitve s hrano, lahko ob ustreznem nadomeščanju tekočine uporabljamo tudi aktivno oglje, ki ne prehaja v krvni obtok, ampak deluje v prebavilih. Na svojo površino veže povzročitelje driske in druge snovi. Potrebno je upoštevati, da se aktivno oglje ne sme jemati sočasno z drugimi zdravili, ker aktivno oglje zmanjša njihov učinek - časovni razmik med zdraviloma naj bo vsaj dve uri. Za vzpostavljanje in vzdrževanje ravnovesja in funkcije črevesne mikroflore pa lahko uporabimo probiotike, torej kot preventivno in podporno zdravljenje pri driskah, napenjanju in drugih prebavnih motnjah. Driske določenih povzročiteljev pa zdravimo tudi z antibiotiki pod zdravniškim nadzorom.
Zaprtje
Tudi na počitnicah poskrbimo za zdrave prehranjevalne navade in dovolj gibanja ter zadosten vnos tekočin. Kadar z zgornjimi ukrepi ne moremo preprečiti zaprtja in le-ta traja več dni, lahko posežemo po odvajalu. Na potovanje lahko na primer vzamemo glicerinske svečke. Glicerol poveča vsebnost vode v blatu, ga tako mehča in poveča njegovo drsljivost, kar olajša odvajanje blata. Prek rahlega draženja sluznice danke sproži tudi refleks odvajanja. Zdravnika obiščemo, kadar na blatu opazimo kri, imamo blage do zmerne bolečine, ki trajajo dalj časa ali hude bolečine v trebuhu ter pri izmenjavanju driske in zaprtja.
Želodčne težave
Na dopustu se pri hrani večkrat pregrešimo, ali pa pri preizkuševanju lokalnih kulinaričnih dobrot porušimo občutljivo ravnotežje v želodcu. Neugodne simptome (npr. napenjanje v želodcu, kislo spahovanje), ki jih povzroči uživanje hrane ali pijač, lahko preprečimo z jemanjem zdravil, ki zavirajo zvečano izločanje želodčne kisline (ranitidin). Tableto vzamemo pol ure do eno uro pred jedjo ali pijačo, za katero že vnaprej vemo, da nam lahko povzroči težave. Za lajšanje želodčnih težav po obroku pa lahko uporabimo zdravila, ki nevtralizirajo odvečno kislino (antacidi) ali pa zavirajo zvečano izločanje kisline (ranitidin, zaviralci protonske črpalke).
Datum priprave informacije: Julij, 2017