Težave las in lasišča
Lasje so pomemben del naše samopodobe. So naš okras in ponos. Tega se največkrat zavemo šele, ko nastopijo težave.
Neustrezna, z vitamini in minerali osiromašena prehrana, razne diete ter stres porušijo ravnovesje v telesu, to pa se velikokrat odrazi tudi na laseh. Stanje las poslabšajo tudi temperaturne spremembe, vlaga, sonce, UV žarki, raba nekakovostnih izdelkov za nego las ter kemična obdelava. Svoje dodajo še okužbe, vnetja, avtoimunske bolezni (npr. vnetje ščitnice) ter nekatera zdravila. Pozabiti pa ne smemo niti na podedovane lastnosti, hormonske spremembe (nosečnost, puberteta…) ter hormonske motnje.
Las izrašča iz lasnega mešička oz. folikla. V spodnjem delu folikla je lasna čebulica, s katero je las pritrjen. V njej se nahajajo krvne žilice, ki prehranjujejo las. Tu poteka tudi intenzivna delitev celic. Lasno steblo (vidni del lasu) je zgrajeno iz kutikule (vrhnji sloj), skorje (srednja plast) in sredice (stržen). Skorja tvori večino lasu. Zgrajena je iz beljakovine keratina in določa trdnost las. V sredici se nahajajo melanociti - celice, ki tvorijo pigment melanin. Melanin določa barvo naših las. S starostjo se tvorba melanina zmanjša, zato osivimo. Vrhnji sloj lasnega stebla sestavljajo ploščate celice, ki ščitijo las pred zunanjimi vplivi.
Rast las poteka ciklično, v več fazah. Dolžina las je odvisna od dolžine faze rasti (anagena faza), v kateri poteka intenzivna rast. Traja lahko 2-8 let. Ta faza je najbolj občutljiva na zunanje in notranje dejavnike. Sledi prehodna faza umirjene rasti (katagena faza), ki traja 1-4 tedne. Rast las preneha v telogeni fazi, ko lasje tudi izpadejo in naredijo prostor za nove, kar traja 2-4 mesece.
Povprečna življenjska doba lasu je 5 let. Pri zdravem odraslem je v anageni fazi 85-95 % las.
Izpadanje las
Pri zdravem odraslem dnevno izpade 60-100 las. Temu pravimo normalno ali fiziološko izpadanje. Izpadanje je izrazitejše spomladi in jeseni.
O simptomatskem izpadanju las govorimo, ko začnejo lasje nenadno izpadati po celotnem lasišču. Pojavi se 1-3 mesece po sprožilnem dejavniku. Do popolne plešavosti ne pride. Sprožilni dejavniki so lahko stres, operacije, motnje delovanja ščitnice, pomanjkanje določenih vitaminov (predvsem B-kompleksa) in mineralov (cinka, železa), hormonske motnje, zdravila…Traja lahko od nekaj mesecev do nekaj let. Pri zdravljenju je pomembno, da se odpravi sprožilni dejavnik. Začnemo lahko s spremembo prehrane, na voljo pa so tudi prehranska dopolnila, ki vsebujejo vitamine B-kompleksa in minerale, kot sta železo in cink. Sočasno si pomagamo tudi s kakovostnimi kozmetičnimi izdelki, ki krepijo lasna vlakna, spodbujajo rast las ter izboljšajo prekrvavljenost lasišča. K slednjemu pripomore tudi masaža lasišča. V kolikor ti ukrepi niso uspešni, je potrebno obiskati zdravnika, ki predpiše ustrezno zdravljenje.
Pri androgeni ali moški plešavosti (prizadene tudi ženske) in področni plešavosti (imunski sistem napade lasne mešičke) poskušamo z zdravljenjem ustaviti nadaljnje izpadanje ali morebitno prisotno vnetje, redko pa pride do ponovne rasti.
Prhljaj
Prhljaj je pogosta bolezen lasišča, ki jo povzročajo različni, že prej opisani dejavniki. Največjo odgovornost za nastanek prhljaja pa imajo glivice iz rodu Malassezia. Vsi ti dejavniki vodijo v povečano luščenje poroženelih celic lasišča. Bolj ali manj izrazito luščenje pogosto spremljajo tudi srbenje, pordelost in razdraženo lasišče. Ločimo suh in masten prhljaj.
Suhi prhljaj se kaže v obliki suhih, belih lusk na lasišču. Običajno nastane zaradi neprimerne nege las, pretiranega umivanja s šamponi, sušenja z močno temperaturo, beljenja, barvanja las, močnega sonca…Lasišče lahko tudi srbi, običajno pa je suha tudi koža na drugih predelih.
Mastni prhljaj je posledica povečanega delovanja žlez lojnic. Pojavi se v obliki belo-rumenih mastnih lusk na lasišču. Je ena od blažjih oblik seboroičnega dermatitisa, to je vnetja kože, ki prizadene predele, bogate z lojnicami. Pri hujših oblikah so na lasišču vidni vneti, luščeči predeli, ki lahko srbijo. Natančen vzrok za pojav seboroičnega dermatitisa ni znan, največkrat se razvije zaradi vnetnega odziva organizma na kvasovko Malassezia furfur, sicer normalno prisotno na koži. Stanje poslabšata hormonsko pogojeno povečano izločanje loja in stres. Lahko se pojavi že pri dojenčkih (temenca), kot posledica delovanja materinih spolnih hormonov.
Prhljaj in seboroični dermatitis zdravimo glede na vrsto in jakost težav. V lekarnah so na voljo šamponi s protiglivičnimi učinkovinami, ki delujejo na kvasovko Malassezia furfur. Uporabljamo jih dvakrat tedensko, 2-4 tedne, za preprečevanje zadostuje uporaba enkrat tedensko ali na 14 dni. Na voljo so tudi šamponi z žveplom, cinkovim piritonom, katranom in selenovim sulfidom, ki vplivajo na prekomerno delitev celic ter tako odpravljajo luske prhljaja z lasišča. Po nanosu pustimo šampon delovati nekaj minut, nato ga speremo.
Pri hujših oblikah prhljaja ali ko je prisotno tudi vnetje, je potrebno obiskati zdravnika, ki predpiše protivnetne učinkovine (kortikosteroidi). Če prhljaj spremlja veliko število lusk in oblog, uporabimo še zdravilo s keratolitičnim delovanjem (salicilna kislina), ki olajša odstranjevanje lusk z lasišča.
Suho in srbeče lasišče
Suho in srbeče lasišče nastane, ko je moteno ravnovesje vlage v lasišču. Posledica tega je oslabljena zaščitna plast, kar omogoča vdor škodljivih snovi, to pa vodi do raznih mikrovnetij. Mikrovnetja so lahko povezana z vsemi težavami lasišča (prhljaj, izpadanje, srbečica…). Srbeče lasišče lahko spremlja atopijski dermatitis in psoriazo. Povzročajo ga tudi že prej opisani vzroki, od zunanjih do fizioloških.
Za suho in srbeče lasišče (brez prhljaja), so na voljo šamponi z ureo, laktatom in polidokanolom. Polidokanol lasišče pomiri, urea in laktat pa vlažita in obnovita naravno ravnovesje vlage.
Za zdravje naših las lahko veliko naredimo sami s pravilno nego in zdravim načinom življenja. Lahko pa se oglasite tudi v eni izmed naših lekarn, kjer vam bo strokovno usposobljeno osebje znalo svetovati glede vaših težav.
Datum priprave informacije: April, 2016