Jemanje zdravil skupaj s hrano in pijačo
Ob izdaji zdravila v lekarni lekarniški farmacevti podamo navodila glede jemanja zdravila, katera pogosto vključujejo tudi svetovanje glede sočasne uporabe s hrano. Večino zdravil namreč zaužijemo skozi usta (v obliki tablet, kapsul, raztopin), kar pomeni da so hrana in zdravila v prebavilih izpostavljeni enakim pogojem ter imajo lahko medsebojne vplive.
Navodila glede jemanja zdravila v odvisnosti od hrane so najpogosteje sledeča:
- Zdravilo vzemite na tešče. To pomeni, da je potrebno zdravilo vzeti zjutraj eno uro pred zajtrkom.
- Zdravilo vzemite na prazen želodec. To pomeni, da je potrebno zdravilo vzeti eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi.
- Zdravilo vzemite skupaj s hrano. To pomeni, da je potrebno zdravilo vzeti tik pred jedjo, med jedjo ali po jedi.
- Zdravilo vzemite neodvisno od hrane s kozarcem vode. Pri nekaterih zdravilih proizvajalec ne navaja bistvenega vpliva hrane na delovanje zdravila.
- Pri posameznih zdravilih so navodila za jemanje zdravila še bolj natančno določena, običajno gre za zdravila, katerih pričakovani učinki so v veliki meri odvisni od prisotnosti hrane. Tovrstna navodila moramo še skrbneje upoštevati.
Kako lahko hrana vpliva na zdravljenje z zdravili?
Vpliv hrane na zdravila je odvisen od več dejavnikov hkrati, katere moramo upoštevati ob odmerjanju zdravila. Poleg kemijskih lastnosti zdravilne učinkovine je pomembna tudi farmacevtska oblika v katero je zdravilo vgrajeno, sestava hrane, velikost obroka ter nenazadnje tudi fiziološke značilnosti posameznika (pomemben dejavnik je na primer starost bolnika).
Najbolj natančne podatke glede jemanja zdravil lahko najdemo v navodilu za uporabo, ki je priloženo vsakemu zdravilu in jih je potrebno nujno upoštevati. Proizvajalci zdravil namreč že pri razvoju zdravil proučujejo morebitne vplive hrane na »obnašanje« zdravila v telesu.
Sestavine hrane lahko vplivajo tako na samo delovanje zdravila kot tudi na druge procese, katerim je v telesu podvrženo zdravilo (gre za prenos zdravila v kri - tako imenovana absorpcija zdravila, potovanje po krvi, presnovo zdravila in izločanje zdravila). Vpliv hrane na zdravila pa je najpomembnejši v samih prebavilih, kjer potekata sproščanje zdravila iz farmacevtske oblike ter prehod zdravilne učinkovine v krvni obtok.
Kateri so najbolj znani primeri medsebojnega delovanja med zdravili in hrano?
Vplivi hrane na zdravljenje z zdravilom so lahko pozitivni ali negativni. V nadaljevanju navajam nekaj primerov, kako lahko hrana vpliva na terapijo s posameznim zdravilom.
-
Hrana zmanjša učinke zdravila
Hrana lahko močno zmanjša prehod nekaterih zdravilnih učinkovin v krvni obtok, zato je nujno, da se jemljejo na tešče (npr. zdravila za zdravljenje osteoporoze, ščitnični hormoni,…). Zdravljenje z nekaterimi antibiotiki (antibiotiki iz skupine tetraciklinov, kinolonov) je lahko neučinkovito v kolikor jih jemljemo skupaj z mlekom. Kalcij, ki je v mleku, se namreč veže na antibiotik ter tako prepreči prehod zdravilne učinkovine v krvni obtok.
Antacidi (zdravila, ki v želodcu vežejo prekomerno kislino) lahko motijo prehod nekaterih drugih skupin zdravil iz prebavil v krvni obtok, kar pomeni manjši učinek zdravil. Zato svetujemo, da je treba druga zdravila vzeti vsaj eno do dve uri pred ali po zaužitju antacida.
Splošno velja, da je nastop delovanja zdravila hitrejši, če ga vzamemo na prazen želodec, kot pa skupaj s hrano (hrana zakasni praznjenje želodčne vsebine), vendar pa obstajajo zdravila, ki so izjeme (zdravila, ki so v vodi slabo topna). -
Hrana poveča učinke zdravila
- Sok grenivke v črevesni steni lahko poveča prehod določenih zdravilnih učinkovin v kri (npr. nekatera zdravila proti povišanemu krvnemu tlaku, zdravila za zniževanje holesterola, nekatera psihiatrična zdravila). Učinki teh zdravil so ob sočasnem zaužitju grenivkinega soka lahko večji od pričakovanih, prav tako se lahko poveča resnost neželenih učinkov. Sočasno uporabo grenivkinega soka zato odsvetujemo pri večini zdravil.
V določenih primerih je sočasno jemanje zdravil skupaj s hrano koristno kar se tiče učinkov zdravila, ker omogoča boljši in hitrejši prehod zdravila v kri (to lastnost izkoriščamo pri zdravilih spironolakton ter antiepileptiku karbamazepinu). - Hrana izboljša prenašanje zdravila
Jemanje zdravil skupaj s hrano lahko v določenih primerih izkoristimo za zmanjšanje neželenih učinkov zdravila. Primer so nekatera zdravila za lajšanje bolečin, ki delujejo tudi protivnetno. Znano je, da ta zdravila dražijo oz. poškodujejo želodčno sluznico, hrana pa ta neželeni učinek ublaži, ter tako bistveno vpliva na kvaliteto zdravljenja.
Neželene učinke na prebavila s pomočjo sočasnega zaužitja s hrano ublažimo tudi pri antidiabetiku metforminu (npr. napenjanje, slabost, vetrove). -
Hrana se vpleta v delovanje zdravila
Poznamo več primerov, ko sestavine hrane direktno vplivajo na delovanje zdravila.
Tak primer je hrana, ki vsebuje veliko vitamina K (brokoli, cvetača, zeleni čaj, jetra). Večje količine zaužitega vitamina K zavirajo učinke zdravila, ki deluje proti strjevanju krvi (varfarin).
Kdaj moramo biti še bolj pozorni na navodila proizvajalca glede uporabe zdravila v odvisnosti od hrane?
Pri farmacevtskih oblikah s prirejenim sproščanjem moramo biti še posebej pozorni na vplive hrane; gre za tako imenovana »pametna zdravila« (npr. tablete in kapsule s podaljšanim sproščanjem, gastrorezistentne tablete in kapsule…). Modernejše tehnologije izdelujejo zdravila, ki se v telesu prilagajo razmeram ter skušajo doseči optimalnejše učinke zdravila ali pa prikriti slabosti posameznega zdravila. Takšna zdravila so še bolj občutljiva na morebitne spremembe pogojev pod vplivom hrane, zato moramo še bolj skrbno upoštevati navodila proizvajalca glede jemanja, da dosežemo pričakovane učinke.
Zelo pomembno je, da tovrstnih farmacevtskih oblike ne drobimo ali razpolavljamo, da ne odpiramo kapsul, ker se na ta način učinki zdravila lahko zmanjšajo ali pa so prekomerni. Pri določenih zdravilih to lahko pomeni hude neželene učinke.
K morebitnim odstopanjem pri delovanju zdravil zaradi zunanjih dejavnikov so še bolj nagnjeni starejši ljudje, katerim moramo nameniti še večjo pozornost glede odmerjanja zdravil, tudi kar se tiče vpliva hrane.
Kaj pa sočasno uživanje tekočin?
Zdravila v obliki kapsul in tablet vedno pogoltnemo z večjo količino navadne vode (približno 2 dcl). Zdravila se hitreje raztapljajo in bolje absorbirajo, če jih vzamemo z dovolj tekočine. Uporabo drugih tekočin, kot so čaji, sokovi, mleko odsvetujemo, ker lahko vplivajo na učinkovitost zdravila.
Na splošno velja, da ob jemanju zdravil ne uživamo alkoholnih pijač, kajti nekatera zdravila bi sočasno z alkoholom lahko izkazovala resnejše neželene učinke (zlasti problematična so zdravila, ki delujejo na centralni živčni sistem, zdravila z negativnimi učinki na jetra). Zdravil prav tako ne jemljemo skupaj s kavo.
Pred uporabo zdravila vedno natančno preberite priložena navodila za uporabo ter se ob morebitnih nejasnostih glede odmerjanja oziroma vplivih hrane na zdravljenje posvetujte z vašim lekarniškim farmacevtom.
Literatura
- Tršinar M. Svetovanje v lekarni o vplivu hrane na jemanje zdravil. Farm. Vestn. 2003; 54: 675 – 680.
- Leibovitch E., Deamer R., Sanderson A. Food-drug interactions. Careful drug selection and patient counseling can reduce the risk in older patients. Geriatrics 2004; 59 (3): 19 – 33.
- Spletna stran FFA//www.ffa.uni-lj.si/klinicna_farmacija/klinicna farmakokinetika/Bogataj:Hrana BU.pdf. Dostopano 30.1.2012 (Marija Bogataj. Vpliv hrane na biološko uporabnost zdravilnih učinkovin.
Datum priprave informacije: Februar, 2012