Zdravljenje kroničnih bolezni z zdravili
Poznamo celo vrsto bolezni, ki se jih ne da pozdraviti; lahko le blažimo njihove znake in upočasnimo napredovanje. Takšne bolezni zahtevajo dolgotrajno zdravljenje, največkrat do konca življenja. V tem primeru govorimo o kroničnih boleznih, bolnike, ki obolevajo, pa imenujemo kronični bolniki. Najpogostejše kronične bolezni so zvišan krvni tlak, rak, astma, sladkorna bolezen in debelost.
Poleg spremembe življenjskega sloga je za obvladovanje kronične bolezni pogosto treba tudi redno jemati enega ali več zdravil. Nepravilno jemanje zdravil ali opustitev zdravljenja z zdravili lahko vodi v hudo poslabšanje bolezni, ki lahko zahteva zdravljenje v bolnišnici ali celo smrt. K urejeni kronični bolezni lahko največ pripomorejo ravno bolniki sami, ki prevzamejo odgovornost za dobro in učinkovito vodenje bolezni.
Poznavanje bolezni in zdravljenja z zdravili je ključ do urejene kronične bolezni
Za obvladovanje kronične bolezni je zelo pomembno, da so bolniki dobro informirani o svoji bolezni in aktivno sodelujejo pri zdravljenju. Kronični bolniki imajo običajno več zdravstvenih težav in jemljejo več različnih zdravil, zato je nujno, da natančno poznajo tudi svoja zdravila. Poznati morajo imena zdravil ter kateri bolezni ali lajšanju znakov so posamezna zdravila namenjena. Poleg tega morajo vedeti kakšen je predpisan odmerek in kdaj morajo vzeti posamezen odmerek zdravila. Bolniki morajo vedeti tudi na kakšen način uporabiti zdravilo (pojesti, vdihniti, nalepiti na koži, namazati…), poznati vpliv hrane na delovanje zdravil, osnovne neželene učinke ter načine shranjevanja. Pogosta napaka, ki jo naredijo bolniki, je ta, da odpirajo kapsule ter drobijo tablete ter na ta način spremenijo predvideno delovanje zdravila. V primeru morebitnih nejasnosti v zvezi z uporabo zdravil, naj se kronični bolniki o tem predhodno posvetujejo z zdravnikom ali lekarniškim farmacevtom.
Osebna kartica zdravil
Pri obvladovanju in poznavanju zdravljenja z zdravili je kroničnemu bolniku lahko v veliko pomoč osebna kartica zdravil. Gre za seznam zdravil z dodanimi osnovnimi informacijami o zdravilih, kot so: naziv zdravila in ime učinkovine, natančno odmerjanje, posebna opozorila pri posameznih zdravilih in namen uporabe. Pomembno je, da osebna kartica poleg vseh zdravil predpisanih na recept vsebuje tudi zdravila brez recepta in prehranska dopolnila, ki jih kronični bolnik uživa. Osebno kartico običajno izdela lekarniški farmacevt. Izdelava osebne kartice je tudi dobra priložnost, da lekarniški farmacevt preveri bolnikovo razumevanje pravilne in redne uporabe zdravil. Bolnik pa ima na drugi strani možnost, da lekarniškega farmacevta povpraša o vsem, kar ga glede uporabe zdravil še zanima. Smiselno je, da se osebna kartica zdravil stalno obnavlja in nadgrajuje z morebitnimi na novo predpisanimi zdravili.
Zdravila predpisana na obnovljivi recept
Kadar je kronična bolezen dobro urejena, kronični bolnik pa aktivno sodeluje pri terapiji z zdravili, se zdravnik lahko odloči za predpis zdravil na obnovljive recepte. Bolnik lahko na obnovljivi recept dvigne zdravila večkrat, ne da bi pri tem obiskal zdravnika. Nujno je, da zdravila na obnovljivi recept vedno dvigne v isti lekarni. Gre za lekarno v kateri je prvič dvignil zdravila. Lekarniški farmacevt namreč obnovljivi recept zadrži in bolniku izda potrdilo za ponovno izdajo zdravila čez tri mesece. Obnovljivi recepti so lahko predpisani največ za obdobje enega leta in ne veljajo za vse skupine zdravil. Zdravniki jih ne smejo predpisati npr. za močnejša zdravila za zdravljenje bolečine, uspavala, pomirjevala.
Uvedba obnovljivih receptov za kroničnega bolnika pomeni veliko prednost, vendar na drugi strani tudi večjo odgovornost za zdravljenje z zdravili. V primeru kakršnihkoli težav ob uporabi zdravil predpisanih na obnovljive recepte, mora bolnik o težavah poročati lekarniškemu farmacevtu ali zdravniku. Skrbeti mora tudi, da redno dviguje zdravila predpisana na obnovljive recepte.
Smiselno je, da kronični bolnik tudi ostala zdravila predpisana na recepte (npr. antibiotike) in zdravila brez recepta dvigne v isti lekarni kot zdravila na obnovljive recepte. Na ta način se poveča preglednost in varnost zdravljenja z zdravili.
Katere so lahko pasti pri samozdravljenju kroničnih bolnikov?
Kadar se kronični bolnik odloči uporabiti zdravila brez recepta za samozdravljenje, je nepogrešljiv nasvet lekarniškega farmacevta, ki preveri morebitne medsebojne vplive med zdravili brez recepta in ostalo redno terapijo. Enako velja tudi za prehranska dopolnila. Pri samozdravljenju kroničnih bolnikov, moramo še natančneje presoditi ali je zdravstveno stanje sploh primerno za samozdravljenje ali le to zahteva zdravniško oskrbo. Nekatere zdravstvene težave, ki se zdijo povsem običajne, lahko pri kroničnih bolnikih nakazujejo na poslabšanje osnovne bolezni. Ne nazadnje je lahko zaplet pri kroničnem bolniku tudi posledica uporabe zdravil (izražen neželeni učinek zdravila).
Shranjevanja zdravil in odpadna zdravila
Zdravila so učinkovita le, če jih pravilno shranjujemo. Pri tem moramo upoštevati navodila proizvajalca, ki so zapisana v navodilu za uporabo. Splošno velja, da zdravila shranjujemo na suhem in hladnem mestu, zaščitena pred svetlobo. Večino zdravil shranjujemo pri sobni temperaturi (do 25°C), nekatera pa v hladilniku. Paziti moramo, da zdravila hranimo izven dosega otrok.
Neuporabna zdravila in zdravila, ki jih ne potrebujemo več, je najbolje vrniti nazaj v lekarno, kjer lekarniški farmacevti poskrbimo za strokovno uničenje. Zdravila naj bodi le v ovojnini, ki je v neposrednem stiku z zdravilom (potrebno je odstraniti kartonasto ovojnino).V lekarni ne sprejemamo injekcij in drugih ostrih predmetov, medicinsko tehničnih pripomočkov in kemikalij.
Datum priprave informacije: September, 2012