Zima, čas prehladnih obolenj
Prehlad je ena najpogostejših zdravstvenih težav, ki se bolj izrazito pojavlja v hladnejših jesensko-zimskih mesecih in zgodaj spomladi. Povzročitelji prehlada so različni virusi, ki naselijo sluznico zgornjih dihal. Bolezen v večini primerov v nekaj dneh izzveni sama, tako da obisk pri zdravniku ni potreben. Neprijetne simptome oziroma znake prehlada pogosto lajšamo z zdravili ter prehranskimi dopolnili, ki jih dobimo brez recepta v lekarni. Pri uporabi tovrstnih pripravkov moramo biti previdni zlasti pri kroničnih bolnikih, starostnikih, nosečnicah ter majhnih otrocih. Posebno pozornost moramo nameniti tudi morebitnim medsebojnim delovanjem med sočasno uporabljenimi zdravili.
Kateri so značilni znaki (simptomi) prehladnih obolenj?
Najpogosteje se prehladno obolenje prične s praskanjem ali bolečinami v žrelu, kateremu sledita kihanje in izcedek iz nosu. Na začetku je izcedek bister, nato postane gnojen in gostejši ter zamaši nos. Pri majhnih otrocih se lahko pojavi vročina, za odrasle pa je značilno splošno slabo počutje ter le rahlo povišana telesna temperatura. V določenih primerih se pojavi suh kašelj, ki po nekaj dneh preide v kašelj z izločkom. Simptomi prehlada običajno trajajo 7 do 10 dni.
Na kakšen način zdravimo prehladna obolenja?
Bistven je počitek ter pitje večjih količin toplih tekočin. Sluznica dihal tako ostane primerno vlažna in razmere za obstoj virusov so slabše. Svetuje se tudi izpiranje nosne sluznice s fiziološko raztopino.
Pri majhnih otrocih je potrebno še pogosteje čistiti nosno sluznico s kapljicami fiziološke raztopine, tako da preprečimo morebitne zaplete prehlada, kot je vnetje srednjega ušesa.
Kadar so znaki prehlada hujši, le te lahko lajšamo z določenimi zdravili, ki so na voljo brez recepta v lekarni.
Bolečine v žrelu lahko omilimo z uporabo pastil za lizanje, ki zmanjšajo občutek bolečine, nekatere pastile vsebujejo tudi snovi, ki preprečujejo rast in razvoj mikroorganizmov. Zdravila za lajšanje kašlja so dveh vrst: zdravila za pomiritev suhega kašlja ter zdravila, ki pospešujejo izkašljevanje.
Pri močnem izcedku iz nosu ter zamašenem nosu so na voljo kapljice ali pršila za nos, ki zmanjšajo nabreklost nosne sluznice ter zavirajo izločanje sluzi (vsebujejo učinkovine, ki jih imenujemo lokalni dekongestivi). Tovrstne kapljice lahko redno uporabljamo največ 5 do 7 dni. Zaradi izsušitve nosne sluznice svetujemo sočasno uporabo kapljic fiziološke raztopine.
Glavobol in povišano telesno temperaturo zdravimo z zdravili, ki običajno vsebujejo paracetamol ali acetilsalicilno kislino ter še nekatere druge protivnetne učinkovine (naproksen, ibuprofen).
Pri tovrstnih zdravilih moramo biti zelo pozorni na morebitno podvajanje terapije, kajti različna zdravila z različnimi imeni lahko vsebujejo isto zdravilno učinkovino, kar pomeni tudi potenciranje neželenih učinkov.
Trenutno je na trgu več zdravil, ki vsebujejo kombinacije različnih zdravilnih učinkovin, npr. poleg paracetamola ali acetilsalicilne kisline tudi učinkovine, ki zmanjšujejo nabreklost nosne sluznice ter zdravilne učinkovine, ki blažijo dražeč kašelj. Pogosto je zdravilom dodan vitamin C. Prednost tovrstnih kombiniranih zdravil je v tem, da lahko z enim zdravilom ublažimo več simptomov hkrati, vendar pa je s tem tudi povečano tveganje za neželene učinke, zlasti pri kroničnih bolnikih. Takšna zdravila priporočamo le takrat, ko so izraženi vsi simptomi, ki jih zdravilo zdravi.
Pri zdravljenju prehladnih obolenj lahko pomagajo tudi pripravki rastlinskega izvora (čaji, raztopine, kapljice, sirupi, mazila), ki jih lekarniški farmacevti lahko svetujemo za lajšanje različnih tegob povezanih s prehladom.
Antibiotiki niso učinkoviti proti virusnim obolenjem, nepotrebna uporaba lahko vodi do razvoja bakterij, ki so odporne na antibiotike.
Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?
Obisk zdravnika je potreben, kadar znaki prehladnega obolenja brez izboljšanja trajajo dlje kot en teden, kadar so bolečine v žrelu tako hude, da otežujejo požiranje, pri močnem glavobolu, ko bolečina seva v predel obraza, pri močno povišani telesni temperaturi, ki traja več kot tri dni.
Posvet z zdravnikom glede zdravljenja prehladnih obolenj je smiseln tudi pri nekaterih kroničnih boleznih (srčno - žilne bolezni, sladkorna bolezen, astma, bronhitis). Virusna okužba zgornjih dihal lahko pri astmatikih izzove napad, prehlad lahko poslabša tudi stanje pri bolnikih s kroničnim bronhitisom.
Pri hujših oblikah prehladnih obolenj obisk zdravnika svetujemo tudi nosečnicam, majhnim otrokom ter starejšim. Nosečnicam ter doječim materam odsvetujemo uporabo večine zdravil, ki se uporabljajo pri prehladu.
Katera so lahko tveganja ob uporabi zdravil za samozdravljenje prehladnih obolenj?
Čeprav je večina zdravil, ki jih uporabljamo za lajšanje znakov prehlada na voljo v lekarni brez recepta, tudi ta zdravila lahko vplivajo na delovanje drugih zdravil ter povzročajo zaplete nekaterih bolezni. Prvo pravilo je, da zdravila vedno jemljemo skladno z navodili, ki so priložena zdravilu. Posebno pozornost moramo nameniti bolnikom, ki se sočasno zdravijo z več zdravili.
Nekaj najbolj značilnih primerov medsebojnega delovanja zdravil navajam v nadaljevanju.
Acetilsalicilna kislina
Acetilsalicilna kislina poleg tega, da znižuje telesno temperaturo, lajša bolečine in vnetja, vpliva tudi na strjevanje krvi. Zato se uporabi acetilsalicilne kisline izogibamo pri tistih bolnikih, ki že jemljejo zdravila proti strjevanju krvi oziroma so nagnjeni h krvavitvam. Acetilsalicilni kislini se morajo izogibati tudi astmatiki (zdravilo lahko sproži astmatični napad), bolniki z razjedo na želodcu (acetilsalicilna kislina lahko poškoduje želodčno sluznico), bolniki ki jemljejo metotreksat, bolniki s hudo ledvično ali jetrno odpovedjo.
Zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilno kislino ne dajemo otrokom.
Izogibamo se tudi sočasnemu zdravljenju z acetilsalicilno kislino in naslednjimi zdravili: druga protivnetna zdravila, zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, diuretiki (zdravila, ki povečajo izločanje urina), nekatera zdravila za nižanje krvnega tlaka.
Paracetamol
Zdravila s paracetamolom imajo manjši vpliv na želodčno sluznico ter strjevanje krvi. Uporabe paracetamola ne svetujemo bolnikom, ki imajo okvaro jeter ali hujšo okvaro ledvic.
Na slovenskem tržišču je veliko različnih zdravil, ki vsebujejo paracetamol, zato moramo biti previdni, da ne zaužijemo prevelikih odmerkov ter s tem potenciramo neželene učinke.
Bolniki pogosto jemljejo zdravila s paracetamolom in vitaminom C preventivno, da bi se izognili prehladnim obolenjem ter izboljšali odpornost. Tovrstno uporabo odsvetujemo, kajti na tržišču je dovolj drugih pripravkov za spodbujanje odpornosti organizma (pripravki, ki vsebujejo samo vitamin C, zdravila z ameriškim slamnikom, multivitaminski pripravki ...). Dolgotrajno jemanje paracetamola ima lahko negativne učinke na delovanje jeter.
Kombinirana zdravila
Na tržišču je več zdravil za zdravljenje prehladnih obolenj, ki poleg paracetamola ali acetilsalicilne kisline vsebujejo še učinkovine, ki lajšajo težave zamašenega nosu (fenilefrin, psevdoefedrin), učinkovine, ki blažijo dražeč kašelj (dekstrametorfan), dodana sta lahko še kofein ali vitamin C. Zaradi večjega števila učinkovin moramo biti ob uporabi tovrstnih zdravil še bolj previdni na morebitna tveganja ter medsebojno delovanje z drugimi zdravili.
Učinkovine, ki zmanjšujejo izcedek iz nosu ter olajšajo dihanje pri zamašenem nosu (fenilefrin, psevdoefedrin), katere pogosto vsebujejo kombinirana zdravila v obliki tablet za zdravljeje prehladnih obolenj, ne smejo jemati bolniki z visokim krvnim tlakom, povečanim delovanjem ščitnice, sladkorno boleznijo, srčnimi boleznimi. Odsvetuje se tudi sočasna uporaba z nekaterimi zdravili za zdravljenje motenj razpoloženja (zaviralci monoaminooksidaz) ter z nekaterimi zdravili za zdravljenje povišanega krvnega tlaka (zaviralci adrenergičnih receptorjev beta). Prav tako odsvetujemo sočasno uporabo tovrstnih pripravkov s kapljicami za nos, ki vsebujejo učinkovine, katere zmanjšujejo nabreklost nosne sluznice.
Pomembno je, da se pred uporabo kateregakoli zdravila brez recepta pri kroničnih bolnikih predhodno posvetujete z lekarniškim farmacevtom ter preberite priloženo navodilo za uporabo. Enako velja tudi za prehranska dopolnila.
V boju s prehladnimi obolenji lahko veliko postorimo sami. Najpogosteje se okužimo z dotikanjem površin, na katerih so prisotni virusi (te nato z rokami prenesemo na očesno ali nosno sluznico), kapljična okužba s kihanjem ali kašljanjem je šele na drugem mestu. Zato je najpomembnejši ukrep v boju z virusi redno temeljito umivanje rok. Roke si umivamo pred pripravo hrane, pred obrokom, po kihanju ali kašljanju, po uporabi toaletnih prostorov, javnih prevozov ...
Imunsko odpornost organizma krepimo tako, da se veliko gibamo na svežem zraku, uživamo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave ter zadosti spimo. Hladno jesensko-zimsko vreme naj ne bo razlog, da ostajamo doma, pač pa se primerno oblečeni odpravimo v naravo.
Viri
- Pisk N. et.al. Samozdravljenje – priročnik za bolnike. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo, 2011: 14 – 18
- Baza podatkov o zdravilih. http://www.zdravila.net. Dostopano november 2011
- Kerec Kos M. Medsebojno delovanje zdravil brez recepta z drugimi zdravili. FarmVestn 2011; 62: 195 – 202.
Datum priprave informacije: December, 2011