Kožne težave pri otrocih
Koža je otrokov največji organ. Telo varuje pred zunanjimi vplivi in vdorom škodljivih snovi, izloča odpadne snovi in sodeluje pri uravnavanju telesne temperature. Koža ima tudi zelo pomembno vlogo pri zaznavanju okolja in predstavlja vez telesa z okoljem.
Otroška koža je po sestavi enaka koži odraslega človeka; sestavljajo jo tri plasti: vrhnjica, usnjica in podkožje. H koži prištevamo še kožne priveske: lojnice, znojnice, dlake, lase in nohte.
Koža dojenčka oziroma majhnega otroka se še razvija. Zgornja plast je zelo nežna in precej tanjša kot pri odraslem. Žleze lojnice še niso popolnoma razvite, količina loja je manjša, zato vsebuje otroška koža več vode in manj maščob. Taka koža se zlahka izsuši, bolj je podvržena negativnim vplivom sonca in občutljivejša za številne škodljive dejavnike iz okolja.
Koža zdravega novorojenčka običajno ne potrebuje dodatnih negovalnih kozmetičnih izdelkov. Pretirana uporaba mil, različnih negovalnih losjonov in krem lahko povzroča običajna vnetja kože, ki po prenehanju uporabe take kozmetike minejo. V prvih mesecih otrokovega življenja so pogoste nenevarne kožne spremembe, ki so le prehodne: bunkice rumene do rožnate barve, posejane po nosu in zgornji ustnici, so posledica povečanih lojnic; belkaste bunčice po licih, bradi in čelu so keratinski zamaški v izvodilih lojnic; drobne rožnate bunčice, ki imajo lahko na vrhu mehurček, napolnjen z bistro tekočino, so posledica zamašenih znojnic; redkeje se pojavijo neonatalne akne, podobne aknam pri mladostnikih – nastanejo zaradi androgenih hormonov matere in običajno v nekaj mesecih izginejo.
Nekateri dojenčki imajo suho in drobno luščečo se kožo. Nega take kože je zahtevnejša: najbolj pomembno je, da z vsaj pet minut trajajočo kopeljo tako kožo navlažimo. V naslednjih petih minutah dodamo vodi oljno kopel, otroka po kopanju le rahlo popivnamo in v nekaj minutah namažemo s primerno mastno negovalno kremo.
V najstniškem obdobju otroka so najpogostejša težava akne. Vzrok za njihov nastanek je največkrat povišano izločanje androgenih hormonov, ki povzročijo hipertrofijo lojnic in pospešijo nastanek roženih čepkov v mešičkih dlačic. Akne se kažejo v obliki belih ali črnih komedonov, kadar vnetje ni prisotno, ali kot papule in pustule, ki nastanejo ob vnetju in jih prepoznamo kot rdečkaste bunčice, boleče na pritisk. Večje boleče bunkice pod površino kože so noduli in ciste.
Akne so lahko tudi posledica uživanja določenih vrst zdravil in fotosenzibilnosti kože predvsem spomladi in poleti.
Najpogosteje nastajajo akne na seboroičnih predelih obraza, na hrbtu, prsnem košu in ramenih.
V obdobju pubertete ne moremo ubežati hormonskim spremembam, lahko pa poskrbimo za ustrezno nego kože, izogibamo se mastni in močno začinjeni hrani in stresnim situacijam, kolikor je možno. Kadar gre za obsežnejšo in trajnejšo prizadetost kože z vnetimi aknami, priporočamo obisk dermatologa.
V vseh starostnih skupinah otrok se pojavljajo glivične okužbe kože. Pri dojenčkih je glivična okužba najpogostejša ob pleničnem izpuščaju. Glivične okužbe kože so najpogosteje na mestih, kjer se kožne površine stikajo in je koža topla in vlažna ter ni izpostavljena svetlobi.
Delno lahko glivične okužbe kože preprečimo sami s primerno higieno – pomembno je, da kožo po vsakem umivanju dobro osušimo.
Vzrok okužb kože pri otrocih so pogosto tudi glivice, ki se prenašajo z živali na človeka.
Za potrditev glivične okužbe je potreben obisk zdravnika, ker so simptomi in znaki lahko podobni nekaterim drugim okužbam kože.
Datum priprave informacije: November, 2013